Iran druge države posvaril pred pomočjo ZDA in zagrozil z "vsemi potrebnimi ukrepi"

Iran je vse države po svetu posvaril pred sodelovanjem v ameriških napadih na Iran, pri čemer je zunanji minister Abas Aragči namignil na možnost povračilnih ukrepov. Iran je pred tem Združeno kraljestvo obtožil sodelovanja v napadih, ker je ZDA dovolilo uporabo svojih oporišč. Ponoči je ameriška vojska znova izvedla napade, v katerih so bili po navedbah iranskih medijev ubiti štirje ljudje. Iran je v odgovor izvedel napade na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes države po svetu posvaril pred sodelovanjem v ameriških napadih na Iran. "Vsako sodelovanje, pomoč ali podpora pri izvajanju agresije proti Iranu bo za zadevne strani pomenilo mednarodno odgovornost," je dejal. Poudaril je, da si Iran "pridržuje pravico, da v okviru samoobrambe sprejme vse potrebne ukrepe", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V četrtek je zunanje ministrstvo v Teheranu sodelovanja v "zločinu agresije in vojnih zločinih" obtožilo Združeno kraljestvo, ker je ZDA dovolilo uporabo svojih oporišč v regiji za napade na Iran, in mu zagrozilo s posledicami.
"Združeno kraljestvo je 24 ur na dan, sedem dni na teden pripravljeno na samoobrambo," je v odzivu zatrdil tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo. Po njegovih besedah sicer pristop Londona, kjer je Keira Starmerja na premierskem stolčku nedavno zamenjal Andy Burnham, do konflikta ostaja nespremenjen. "Zavezani smo k branjenju naših državljanov, naših interesov in naših zaveznikov, pri čemer delujemo v skladu z mednarodnim pravom in se ne vpletamo v širši konflikt," je še dejal predstavnik ministrstva.
Ameriške sile so medtem 13. noč zapored izvedle napade na Iran. Kot je sporočilo Centralno poveljstvo vojske (Centcom), so bili tarča vojaški cilji, med njimi poveljniški centri, skladišča dronov in iranske pomorske zmogljivosti. Ob tem je zatrdilo, da ožina ostaja odprta kljub "nedavnim napadom" iranske revolucionarne garde.
Po poročanju iranskih medijev so bila med tarčami ameriških napadov območja v bližini mest Ahvaz, Andimešk in Omidije v jugozahodni z nafto bogati industrijski provinci Kuzestan. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da so v raketnem napadu pri Ahvazu umrli najmanj štirje ljudje, pet drugih je bilo ranjenih. Eksplozije naj bi odjeknile tudi v bližini otoka Kešm v Hormuški ožini in v okolici pristaniškega mesta Bandar Abas, poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije.
Iranska vojska je medtem sporočila, da je v povračilo izvedla napade z droni na ameriške vojaške objekte in oporišča v Bahrajnu in Jordaniji. V zalivski kraljevini so se oglasile sirene, oblasti so prebivalce pozvale, naj ostanejo na varnem. Iz Jordanije medtem zaenkrat ne poročajo o napadih.

Trump odgovornost za kakršnokoli škodo na ladjah v Hormuški ožini pripisuje Iranu
Približno uro pred napadi je ameriški predsednik Donald Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da bo Iran odslej odgovoren za kakršnokoli škodo na ladjah, ki prečkajo Hormuško ožino. Iranski zunanji minister Abas Aragči je Trumpovo napoved v odzivu označil za "nevaren precedens" in poudaril, da "ko vlade normalizirajo zaplembo, nikogaršnje premoženje ni več varno". "Kaos, ki bo sledil, ne bo niti prijeten niti miren," je dodal v objavi na omrežju X.
Medtem je nemško ministrstvo za obrambo v četrtek sporočilo, da bodo v prihodnjih dneh dve vojaški plovili nemške mornarice iz Džibutija premestili v vzhodno Sredozemlje. Gre za ladjo za odstranjevanje min Fulda in oskrbovalno ladjo Mosel, ki ju je Berlin tja v pričakovanju mednarodne operacije za zagotovitev varnosti plovbe v Hormuški ožini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje