Iran druge države posvaril pred pomočjo ZDA in zagrozil z "vsemi potrebnimi ukrepi"

Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes države po svetu posvaril pred sodelovanjem v ameriških napadih na Iran. "Vsako sodelovanje, pomoč ali podpora pri izvajanju agresije proti Iranu bo za zadevne strani pomenilo mednarodno odgovornost," je dejal. Poudaril je, da si Iran "pridržuje pravico, da v okviru samoobrambe sprejme vse potrebne ukrepe", navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V četrtek je zunanje ministrstvo v Teheranu sodelovanja v "zločinu agresije in vojnih zločinih" obtožilo Združeno kraljestvo, ker je ZDA dovolilo uporabo svojih oporišč v regiji za napade na Iran, in mu zagrozilo s posledicami.

"Združeno kraljestvo je 24 ur na dan, sedem dni na teden pripravljeno na samoobrambo," je v odzivu zatrdil tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo. Po njegovih besedah sicer pristop Londona, kjer je Keira Starmerja na premierskem stolčku nedavno zamenjal Andy Burnham, do konflikta ostaja nespremenjen. "Zavezani smo k branjenju naših državljanov, naših interesov in naših zaveznikov, pri čemer delujemo v skladu z mednarodnim pravom in se ne vpletamo v širši konflikt," je še dejal predstavnik ministrstva.

Ameriške sile so medtem 13. noč zapored izvedle napade na Iran. Kot je sporočilo Centralno poveljstvo vojske (Centcom), so bili tarča vojaški cilji, med njimi poveljniški centri, skladišča dronov in iranske pomorske zmogljivosti. Ob tem je zatrdilo, da ožina ostaja odprta kljub "nedavnim napadom" iranske revolucionarne garde.

Eksplozije širom Irana, ki trdi, da je v Bahrajnu zadel Amazonov podatkovni center

Po poročanju iranskih medijev so bila med tarčami ameriških napadov območja v bližini mest Ahvaz, Andimešk in Omidije v jugozahodni z nafto bogati industrijski provinci Kuzestan. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da so v raketnem napadu pri Ahvazu umrli najmanj štirje ljudje, pet drugih je bilo ranjenih.

Eksplozije naj bi odjeknile tudi v bližini otoka Kešm v Hormuški ožini in v okolici pristaniškega mesta Bandar Abas, poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. V severozahodni provinci Gelan ob Kaspijskem jezeru so ameriški izstrelki zadeli sedež pomorskih sil revolucionarne garde, poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije.

Iranska vojska je v povračilo po lastnih navedbah izvedla napade z droni na ameriške vojaške cilje v Bahrajnu, Kuvajtu in Jordaniji. Jordanija o napadih zaenkrat ne poročajo, medtem ko so se v Bahrajnu oglasile sirene. Iranska revolucionarna garda je pozneje sporočila, da je v Bahrajnu napadla in uničila stavbo podatkovnega centra Amazona. Ne Amazon ne bahrajnske oblasti napada zaenkrat niso potrdile ali komentirale.

V ločenih izjavah sta iranska vojska in garda zatrdili, da sta v Kuvajtu napadli oporišča Camp Udairi, Camp Doha in Camp Arfijan ter letalsko bazo Ali Al Salem. V napadih naj bi prizadeli škodo in med ameriškim vojaškim osebjem povzročili žrtve, navaja AFP. Iz iranskega soseda Iraka poročajo o eksplozijah in dimu v bližini letališča v kurdskem Erbilu, kjer so nameščene koalicijske sile pod vodstvom ZDA.

Trump odgovornost za kakršnokoli škodo na ladjah v Hormuški ožini pripisuje Iranu

Približno uro pred napadi je ameriški predsednik Donald Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da bo Iran odslej odgovoren za kakršnokoli škodo na ladjah, ki prečkajo Hormuško ožino. Iranski zunanji minister Abas Aragči je Trumpovo napoved v odzivu označil za "nevaren precedens" in poudaril, da "ko vlade normalizirajo zaplembo, nikogaršnje premoženje ni več varno". "Kaos, ki bo sledil, ne bo niti prijeten niti miren," je dodal v objavi na omrežju X.

Medtem je nemško ministrstvo za obrambo v četrtek sporočilo, da bodo v prihodnjih dneh dve vojaški plovili nemške mornarice iz Džibutija premestili v vzhodno Sredozemlje. Gre za ladjo za odstranjevanje min Fulda in oskrbovalno ladjo Mosel, ki ju je Berlin tja v pričakovanju mednarodne operacije za zagotovitev varnosti plovbe v Hormuški ožini.